K vpisu vabimo vse, ki se želite naučiti varnega rokovanja z orožjem ali pa se preizkusiti v streljanju na tarčo. Organiziramo tečaje streljanja, tekmovanja, proste in skupinske treninge, družabna srečanja...

Zakoni in pravila



VI. CIVILNA STRELIŠČA

50. člen
Pojem

Strelišče po tem zakonu (civilno strelišče) je objekt, namenjen športno rekreativnemu streljanju, ki izpolnjuje tehnične in varnostne pogoje za uporabo varnostnega, lovskega in športnega orožja.

Na strelišču se lahko izvaja dejavnost, ki obsega streljanje z orožjem določene vrste in kalibra, prepustitev takega orožja za streljanje ter oskrbo in hrambo takega orožja in streliva.

Določila tega zakona o civilnih streliščih ne veljajo za lovska strelišča, ki jih lovske organizacije v okviru lovišča uporabljajo za pristrelitev in preskus lovskega orožja svojih članov po lovskih predpisih.

51. člen
Dovoljenje

Pravna oseba in podjetnik (v nadaljevanju: upravljalec strelišča) lahko pričneta izvajati svojo dejavnost, ko dobita dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

Upravljalec strelišča mora v roku osmih dni pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vsaki statusni spremembi.

Če upravljalec strelišča spremeni svojo dejavnost, se izda novo dovoljenje.

52. člen
Pogoji za izdajo dovoljenja

Dovoljenje iz prejšnjega člena tega zakona se izda, če so izpolnjeni splošni pogoji za poslovanje, če strelišče izpolnjuje pogoje po predpisih o gradnji objektov in posebne pogoje po tem zakonu.

53. člen
Osebni pogoji

Odgovorna oseba pravne osebe in podjetnik iz 51. člena tega zakona in pri njem zaposleni posamezniki, ki neposredno ravnajo z orožjem in strelivom, morajo poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da so državljani Republike Slovenije;
- da izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.

54. člen
Tehnični pogoji

Prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča, morajo biti ustrezno varovani pred dostopom nepooblaščenih oseb.

Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov, prostorov in naprav, v katerih se opravlja dejavnost strelišča.

55. člen
Odgovornost za škodo in zavarovanje za odgovornost

Upravljalec strelišča je odgovoren za vso škodo, ki nastane iz dejavnosti strelišča.

Upravljalec strelišča odgovarja za škodo, ki nastane z opustitvijo dolžnosti, ki jih ima kot upravljalec strelišča po tem zakonu. Upravljalec strelišča mora pred začetkom poslovanja skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren.

Najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora upravljalec strelišča skleniti zavarovalno pogodbo, določi minister, pristojen za notranje zadeve, z aktom, ki se objavi v Uradnem listu.

56. člen
Izvajanje streljanja

Na strelišču lahko izvaja streljanje posameznik, ki ima orožni list ali dovoljenje za posest orožja, z orožjem iz 2. in 3. točke kategorije D pa tudi posameznik, ki ima za tako orožje priglasitveni list.

Posameznik, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka, lahko izvaja streljanje le pod nadzorom upravljalca strelišča ali pooblaščenega delavca strelišča.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, smejo polnoletni člani strelskih društev izvajati streljanje samostojno, mladoletni člani teh društev pa pod nadzorom inštruktorjev, trenerjev ali odgovornih oseb strelišča.

Upravljalec strelišča ali pooblaščeni delavec strelišča odreče izvajanje streljanja oziroma prepustitev orožja posamezniku, ki je pod vplivom alkohola ali mamil oziroma če njegovo telesno in duševno stanje očitno kažeta na to, da ne bo varno uporabljal orožja.

Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše predpise o redu na strelišču in drugih pogojih streljanja.

57. člen
Odvzem dovoljenja

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame upravljalcu strelišča dovoljenje, če upravljalec ali strelišče ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko odvzame dovoljenje tudi upravljalcu strelišča, ki ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena ter 77. členom tega zakona.

Po pravnomočnosti odločbe mora upravljalec strelišča v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu vse evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.










I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet ureditve)
Ta pravilnik določa tehnične pogoje varovanja prostorov, kjer hranijo orožje posamezniki, ki orožje zbirajo, gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe ter muzeji, pogoje pod katerimi je orožje mogoče razstavljati in hraniti, načine varovanja objektov in prostorov, ki so namenjeni za promet z orožjem, načine varovanja objektov, prostorov in naprav, v katerih se opravlja dejavnost strelišča in določa red na strelišču ter pogoje za izvajanje streljanja.
2. člen
(opredelitev izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– tehnična zaščita pomeni mehansko ali elektronsko zaščito. Elektronski zaščiti je lahko dodan video nadzorni sistem;
– mehanska zaščita prostora pomeni, da morajo biti vsa okna, kolikor se orožje hrani v pritličju zgradbe, od zunaj zavarovana s kovinskimi rešetkami ali posebej zaklenjenimi lesenimi polkni oziroma kovinskimi roloji. Mehansko zaščitena so tudi okna z kovinskimi okvirji in varnostno zasteklitvijo. Vrata v prostoru, kjer se hrani orožje, morajo biti masivna, brez steklenih odprtin, z mehanizmom večtočkovnega zapiranja ali ključavnico varovano proti lomljenju. V primeru enotočkovnega zaklepanja morajo biti vrata dodatno varovana s prečno zaporo;
– elektronska zaščita je sistem varovanja, ki ga sestavlja atestirana varnostna alarmna centrala, na katero se lahko priključi vse vrste elektronskih javljalnikov, ki zaznajo in javijo neupravičen pristop v varovani prostor;
– video nadzorni sistem pomeni sistem, ki omogoča vizualno opazovanje in nadzor prostora, ter kasnejše analize dogodkov v varovanih prostorih;
– varnostna zasteklitev je zasteklitev proti vdoru v skladu z slovenskim standardom DIN 52 290- tretji del.
– sef pomeni protivlomni vsebnik, ki se zaklepa z dvobradnim ključem, kombinacijsko ključavnico, ali elektronsko ključavnico in je lahko kot protivlomna varnostna prostostoječa ali vgradna, eno ali dvovratna kovinska omara, izdelana iz najmanj 3 mm debele jeklene pločevine, z varnostnim previsom vrat na tečajni strani in trismernim zapahnim mehanizmom ali kot protivlomna blagajna varnostne stopnje I ali več v skladu s slovenskim standardom SIST EN 1143-1;
– ognjevarna omara je varnostna omara ali blagajna, opisana v predhodni točki, z dodatkom, da mora biti izvedba dvoplaščna, prostor med obema plaščema napolnjen z negorljivo izolacijo ter stik ohišja in vrat opremljen z vsaj eno požarno pripiro in negorljivim tesnilom;
– vitrina za orožje je brez neposrednih odprtin, z varnostno zasteklitvijo in zaklenjena s cilindrično ključavnico;
– mehanska zapora, ki preprečuje odtujitev orožja pomeni v primeru neposrednega dostopa do orožja pritrditev orožja praviloma z jekleno pletenico, ki je na drugem koncu fiksno pritrjena na trd predmet ali kovinska mrežasta ograja, ki preprečuje neposreden dostop do orožja.
– upravljalec strelišča je pravna oseba ali podjetnik na katerega se glasi dovoljenje ministrstva pristojnega za notranje zadeve, da sme opravljati dejavnost strelišča.
– vodja streljanja je posameznik, ki je s strani upravljalca strelišča neposredno pooblaščen za vodenje streljanja in vzdrževanje reda na strelišču.
– obiskovalec strelišča je vsak posameznik, ki se nahaja na območju strelišča.
– strelec je posameznik, ki na območju strelišča neposredno izvaja streljanje.
– rokovanje z orožjem je prijemanje, repetiranje in proženje orožja ter manipulacija z nabojniki ali strelivom.
– orožje je izpraznjeno, ko je pri pištolah izvlečen nabojnik in izpraznjen nabojnik (brez nabojev), pri puškah prazen nabojnik, izpraznjeno ležišče naboja v cevi, zaklep ali repetirni mehanizem v zadnjem položaju, pri revolverjih prazen vrtljivi bobnič.
– varnostna cona je posebej določen in označen prostor na strelišču, kjer lahko strelec brez ukaza vodje streljanja prosto rokuje z izpraznjenim orožjem, ga razstavlja, sestavlja, popravlja ali čisti.
II. TEHNIČNI POGOJI VAROVANJA
3. člen
(posameznik, ki zbira orožje)
Prostor, kjer posameznik hrani zbirko orožja kategorije B, C in iz 1. točke kategorije D, mora biti mehansko zaščiten.
Orožje kategorije B, C in iz 1. točke kategorije D, ki ga posameznik zbira, mora biti shranjeno v vitrini za orožje ali protivlomni varnostni omari.
Prostor, kjer posameznik hrani zbirko orožja kategorije A, mora imeti poleg mehanske zaščite tudi elektronsko zaščito.
Orožje kategorije A, ki ga posameznik zbira, mora biti shranjeno v protivlomni blagajni, kolikor se orožje razstavlja pa mora biti varovano z mehansko zaporo.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena, mora posameznik, ki zbira le hladno orožje kategorije A, oziroma le orožje iz 2. do 9. točke kategorije D, tega hraniti v prostoru, ki je mehansko zaščiten.
4. člen
(gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe)
Orožje kategorije B, C in iz 1. točke kategorije D, ki ga posedujejo gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe, se mora praviloma hraniti v prostorih, kjer ima pravna oseba ali podjetnik svoj sedež.
Izjemoma se lahko orožje hrani tudi na sedežu njene enote, kolikor je hramba tam bolj smotrna in je imenovana tudi odgovorna oseba, ki skrbi za hrambo orožja.
Prostor, kjer se hrani orožje je lahko namenjen izključno hrambi orožja in mora biti mehansko zaščiten. V času, ko v objektu ni prisotnih oseb, mora biti prostor tudi elektronsko zaščiten. V primeru, da se v prostoru hrani več kot 30 kosov orožja iz kategorije B, C in iz 1. točke kategorije D mora biti v času, ko v objektu ni oseb, signal vezan na intervencijski center varnostnega podjetja.
Orožje se mora hraniti ločeno od streliva v protivlomnem vsebniku, strelivo pa v ognjevarni omari.
Gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe, ki zbirajo le hladno orožje iz kategorije A, oziroma posedujejo le orožje iz 2. do 9. točke kategorije D, morajo tega hraniti v prostoru, ki je mehansko zaščiten.
V času redne dejavnosti v objektu mora biti prostor, kjer se hrani orožje ali strelivo zaklenjen, ključi pa pri odgovorni osebi.
5. člen
(muzeji)
V muzejih mora biti orožje shranjeno v prostorih, ki so tehnično zaščiteni in razstavljeno tako, da ga ni mogoče odtujiti.
Prostor, kjer muzej hrani orožje kategorije B, C, in iz 1. točke kategorije D mora biti mehansko zaščiten. Orožje mora biti shranjeno v vitrini za orožje ali protivlomni varnostni omari.
Orožje kategorije A, razen hladnega orožja pa mora biti shranjeno v protivlomni blagajni.
Prostor, kjer se razstavlja orožje, mora biti mehansko in elektronsko zaščiten. V času, ko muzej ne obratuje mora biti signal vezan na intervencijski center varnostnega podjetja.
Orožje kategorije B, C in iz 1. točke kategorije D je lahko razstavljeno v vitrini za orožje.
Razstavljeno orožje kategorije A, razen hladnega orožja, mora biti še dodatno zavarovano pred odtujitvijo z mehansko zaporo ali video nadzornim sistemom.
6. člen
(promet z orožjem)
Prostori namenjeni za promet z orožjem, morajo biti mehansko in elektronsko zaščiteni tako, da je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam. V primeru, da se v prostoru hrani več kot 30 kosov orožja iz kategorije B, C in 1. točke kategorije D, mora biti v času, ko objekt ne obratuje in v njem ni oseb signal vezan na intervencijski center varnostnega podjetja.
Proizvedeno, predelano in popravljeno orožje se mora hraniti v prostoru, ki je ločen od prostora za proizvodnjo, predelavo ali popravilo. Orožje se mora hraniti ločeno od streliva v protivlomnem vsebniku, strelivo pa v ognjevarni omari.
V prostorih, namenjenih za promet z orožjem, se orožje lahko razstavlja v vitrinah za orožje ali tako, da je varovano z mehansko zaporo.
V primeru, da se orožja razstavlja v izložbi mora biti ta mehansko zaščitena z varnostnim steklom proti vdoru in elektronska zaščita proti razbitju. Kolikor so kovinske rešetke opremljene s senzorskim kablom, varnostno steklo ni potrebno.
V primeru, da se promet vrši le z orožjem iz 2. do 9. točke kategorije D, morajo biti prostori mehansko zaščiteni. Takšno orožje se lahko razstavlja kot je določeno v tretjem odstavku tega člena. V primeru, da se orožje razstavljanja v izložbi pa mora biti ta mehansko zaščitena.
Orožje in strelivo se izven delovnega časa praviloma hrani v skladišču, ki je ločeno od prodajnih prostorov in je ustrezno opremljeno ter zaščiteno v skladu z določili prvega, drugega in petega odstavka tega člena.
7. člen
(strelišča)
Prostor na strelišču kjer se hrani orožje in strelivo mora biti ločen od prostora, ki je namenjen za izvajanje streljanja in namenjen le hrambi orožja.
Prostor, namenjen za hrambo orožja in streliva, mora biti mehansko in elektronsko zaščiten. Orožje je potrebno hraniti ločeno od streliva v protivlomnem vsebniku strelivo pa v ognjevarni omari. V primeru, da se v prostoru hrani več kot 30 kosov orožja iz kategorije B, C in 1. točke kategorije D, mora biti v času, ko objekt ne obratuje in v njem ni oseb, signal vezan na intervencijski center varnostnega podjetja.
V času redne dejavnost v objektu, kjer se hrani orožje, mora biti prostor, v katerem se hrani orožje zaklenjen, ključi prostora pa pri odgovorni osebi.
III. RED NA STRELIŠČU
8. člen
(splošna pravila)
Vse osebe, ki se nahajajo na strelišču, so dolžne ves čas skrbeti za lastno varnost in varnost vsakogar na strelišču, zato se od njih zahteva stalna pozornost in skrbnost pri ravnanju s strelnim orožjem, samodisciplina ter previdnost med gibanjem po strelišču. Za zagotavljanje varnosti veljajo naslednja pravila:
– ob prihodu na strelišče morajo biti obiskovalci natančno seznanjeni z veljavnim redom na strelišču in predpisanimi varnostnimi ukrepi;
– obiskovalci morajo biti podrobno seznanjeni s potekom in načinom izvedbe streljanja, smerjo streljanja, izhodiščnim mestom, strelskimi mesti in mestom namenjenim za gledalce;
– strelišče mora imeti posebej označeno varnostno cono, kjer strelci lahko prosto rokujejo s preverjenim in praznim orožjem;
– tujega orožja in pribora se brez privolitve lastnika ni dovoljeno dotikati ali ga prijemati;
– na strelišču je dovoljeno nošenje orožja le v toku ali torbi;
– na strelišču mora biti na vidnem mestu postavljena tabla na kateri so izpisana pravila za vzdrževanje reda na strelišču;
– kajenje, uživanje hrane in pijače na strelski liniji ni dovoljeno;
– na strelišču mora biti poskrbljeno za varnost tako, da so odprta strelišča zavarovana z ograjo ali opozorilnimi trakovi, na vidnih mestih pa morajo biti postavljene opozorilne table z napisom: POZOR STRELIŠČE – PREHOD PREPOVEDAN.
9. člen
(dolžnosti upravljalca strelišča in vodje streljanja)
Dolžnosti upravljavca strelišča in vodje streljanja morajo biti natančno določene z redom na strelišču. Za zagotovitev varnosti na strelišču pa sta dolžna izvajati naslednje varnostne ukrepe:
– seznaniti obiskovalce ob prihodu na strelišče z redom na strelišču in varnostnimi ukrepi;
– strelcem, ki streljajo z lastnim orožjem, preveriti veljavnost orožnih listin, brezhibnost delovanja orožja in primernost streliva;
– seznaniti strelce s potekom in načinom izvedbe streljanja;
– odreči izvajanje streljanja posamezniku, ki je pod vplivom alkohola ali mamil oziroma če njegovo telesno in duševno stanje očitno kaže na to, da ne bo varno uporabljal orožja in ga po potrebi tudi odstraniti s strelišča;
– preprečiti strelcem izvedbo streljanja brez uporabe zaščitnih sredstev;
– nuditi obiskovalcem na strelišču vse potrebne informacije;
– prekiniti streljanje v primeru kršenja reda na strelišču ali neupoštevanja varnostnih ukrepov ter ukreniti vse potrebno, da se streljanje lahko varno nadaljuje;
– osebam, ki so kršile red na strelišču ali niso upoštevale varnostnih ukrepov preprečiti zadrževanje na območju strelišča;
– zagotoviti varnost na strelišču z vsemi potrebnimi ukrepi.
10. člen
(dolžnosti strelcev in obiskovalcev na strelišču)
Dolžnosti strelcev in obiskovalcev na posameznem strelišču so določene z redom na strelišču. Za zagotovitev varnosti pa so njihove dolžnosti naslednje:
– ob prihodu na strelišče so se dolžni seznaniti z redom na strelišču in varnostnimi ukrepi;
– lastniki orožja morajo na zahtevo vodje streljanja pokazati orožne listine in orožje;
– seznaniti se morajo s potekom in izvedbo streljanja;
– ravnati se morajo po navodilih vodje streljanja;
– s svojim ravnanjem zagotoviti varnost na strelišču;
– na zahtevo vodje streljanja je strelec dolžan takoj nehati streljati in izprazniti orožje;
– na zahtevo vodje streljanja se je strelec ali obiskovalec dolžan umakniti iz strelišča.
IV. IZVAJANJE STRELJANJA
11. člen
(splošna pravila)
Pred izvedbo streljanja se morajo strelci javiti vodji streljanja, ki jih seznani s potrebnimi navodili za izvedbo streljanja.
Pri izvajanju streljanja se morajo obiskovalci ravnati po navodilih vodje streljanja.
Strelci rokujejo z orožjem samo na ukaz vodje streljanja razen v varnostni coni. Na drugih mestih rokovanje z orožjem ni dovoljeno.
12. člen
(izvedba streljanja)
Pri streljanju je dovoljeno uporabljati samo brezhibno orožje in strelivo.
Strelci orožje pripravijo in preverijo v varnostni coni. Pred začetkom streljanja čakajo na izhodiščni liniji in gredo na strelsko linijo samo po ukazu vodje streljanja.
Na ukaz vodje streljanja pričnejo s polnjenjem orožja (nabojnika) in čakajo na signal za začetek streljanja.
Orožja se med streljanjem ne sme odstraniti s strelne črte, razen z dovoljenjem vodje streljanja, ki predhodno orožje pregleda.
Strogo je prepovedano obračanje orožja iz smeri streljanja.
Po končanem streljanju morajo strelci orožje izprazniti, kar preveri vodja streljanja. Pred tem ne smejo zapustiti strelske črte.
13. člen
(zastoji in okvare)
Če pri streljanju pride do zastoja, ga strelec sam odpravi na varen način ali pokliče vodjo streljanja. Varen način pomeni, da pri odpravljanju zastoja, strelec drži orožje usmerjeno le v liniji streljanja. Če med streljanjem pride do okvare orožja, strelec streljanje prekine in orožje varno odloži s cevjo usmerjeno v smeri streljanja ter o tem z dvigom roke obvesti vodjo streljanja.
14. člen
(uporaba zaščitnih sredstev)
Pri streljanju je obvezna uporaba zaščitnih sredstev za vid in sluh. Če se na strelišču strelja na kovinske tarče je uporaba zaščite vida potrebna tudi za vse obiskovalce na strelišču.
15. člen
(čiščenje orožja)
Čiščenje orožja se opravlja v varnostni coni, ki jo posebej določi upravljalec strelišča ali vodja streljanja. Rokovanje s strelivom ali napolnjenim nabojnikom pri čiščenju orožja ni dovoljeno
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
(uskladitev poslovanja)
Gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami tega pravilnika najpozneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega pravilnika.
Gospodarske družbe in podjetniki, ki se ukvarjajo s prometom z orožjem morajo v roku iz prejšnjega odstavka podati vloge za opravljanje dejavnosti na ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.





Kodeks etike v športnem strelstvu

1. člen
Splošna določila
Funkcionarji, vaditelji, tekmovalci in ostali člani strelskih organizacij si morajo po svojih najboljših močeh prizadevati za:
- ohranjanje pozitivnih vrednot, temelječih na medsebojnem spoštovanju in solidarni pomoči, tovarištvu, strpnosti, iskrenosti, poštenosti, medsebojnem zaupanju, nenasilnem komuniciranju, dostojanstvu in pravilih fair playa, izključujoč dejanja poniževanja, podcenjevanja, zapostavljanja, šovinizma, šikaniranja ipd.,
- zgledno vedenje v skladu s pravili lepega vedenja,
- izogibanje nezdravim razvadam, kot so pitje alkoholnih pijač, kajenje ali uživanje drugih škodljivih snovi,
- za častno zastopanje svoje strelske organizacije in države,
- korektnost pri izpolnjevanju delovnih in finančnih obveznosti do strelskih organizacij in ostalih partnerjev,
- osebni strokovni razvoj na področju športnega strelstva in nenehno izpopolnjevanje v okviru krovnih teles SZS,
- spoštovanje Statuta in drugih aktov ter sklepov organov SZS in osnovnih organizacij,
- dosledno spoštovanje varnostnih pravil, določil Zakona o orožju ter ostale zakonodaje, kakorkoli povezane z delovanjem strelskih organizacij,
- zavračanje vseh oblik uporabe nedovoljenih poživil.
2. člen
Državna reprezentanca
Poleg vrednot, podanih v 1. členu, se tekmovalci, člani državne reprezentance zavezujejo k:
- udeležbi na tekmovanjih, za katera so bili izbrani;
- upoštevanju in izpolnjevanju napotkov vodstva reprezentance in spremljajočega strokovnega osebja;
- nastopanju v enotnih reprezentančnih oblačilih na protokolih ob otvoritvah prireditev, tekmovanjih, razglasitvah rezultatov ter na prireditvah, namenjenih predstavnikom javnih medijev ali pokroviteljem reprezentance,
- udeležbi na reprezentančnih pripravah.
Funkcionarji reprezentance so poleg spoštovanja vsebine 1. člena tega kodeksa dolžni tekmovalcem omogociti pogoje za
izpolnjevanje obveznosti iz prvega odstavka tega člena.
3. člen
Osnovne strelske organizacije ter organi SZS
Člani strelskih društev in klubov so dolžni spoštovati vsa veljavna pravila, ki usmerjajo strokovno in organizacijsko delovanje osnovnih organizacij in njihove krovne zveze.
Vaditelji naj zlasti pri delu z mladimi poleg strokovnega dela vključujejo tudi pozitivno naravnan vzgojni vidik vadbe, ki pri vadečih zbuja kolektivni duh in medsebojno spoštovanje kar pomeni, da doseganje cim višjih rezultatov ne predstavlja edini cilj vadbe.
Funkcionarji, vaditelji, vodje strelskih društev in klubov so dolžni poskrbeti, da so njihovi tekmovalci navzoči na otvoritvah tekmovanj, zlasti pa na razglasitvah rezultatov
Nihče ne sme od tekmovalcev zahtevati, da trenirajo ali tekmujejo v času bolezni ali poškodbe.
Člani osnovnih strelskih organizacij, članic SZS se zavezujejo, da športnega orožja in svojih, v strelskem športu pridobljenih znanj, v mirnodobskem času ne bodo nikoli uporabili v namene, ki niso neposredno povezani z osnovno dejavnostjo in smislom strelskega športa. Upravljalci strelišč morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da omogočijo dostop tudi invalidnim osebam.
4. člen
Osnovne strelske organizacije so z vsebino Kodeksa etike v športnem strelstvu (v nadaljevanju Kodeksa) dolžne seznaniti vse svoje člane ter jih opozoriti na spoštovanje njegove vsebine.
5. člen
Za podpisnike Kodeksa se avtomatično smatra vse člane osnovnih strelskih organizacij, včlanjenih v Strelsko zvezo Slovenije.
6. člen
Kršenje določil tega Kodeksa se v skladu z določili Disciplinskega pravilnika SZS in disciplinskimi pravilniki njenih članic obravnava kot disciplinski prekršek.
7. člen
Kodeks etike v športnem strelstvu sprejme Skupščina SZS, tolmači pa ga predsedstvo SZS. Veljati začne sedmi dan po sprejemu.





RED NA KLUBSKEM STRELIŠČU DUM DUM

splošna pravila

Vse osebe, ki se nahajajo na strelišču, so dolžne ves čas skrbeti za lastno varnost in varnost vsakogar na strelišču, zato se od njih zahteva stalna pozornost in skrbnost pri ravnanju s strelnim orožjem, samodisciplina ter previdnost med gibanjem po strelišču. Za zagotavljanje varnosti veljajo naslednja pravila:
– ob prihodu na strelišče se morajo obiskovalci natančno seznaniti z veljavnim redom na strelišču in predpisanimi varnostnimi ukrepi;
– obiskovalci se morajo podrobno seznaniti s potekom in načinom izvedbe streljanja, smerjo streljanja, izhodiščnim mestom, strelskimi mesti in mestom namenjenim za gledalce;
– prosto rokovanje s preverjenim in praznim orožjem je dovoljeno le na strelski liniji;
– tujega orožja in pribora se brez privolitve lastnika ni dovoljeno dotikati ali ga prijemati;
– na strelišču je dovoljeno nošenje orožja le v toku ali torbi;
– kajenje, uživanje hrane in pijače na strelski liniji ni dovoljeno;


dolžnosti strelcev in obiskovalcev na strelišču

Dolžnosti strelcev in obiskovalcev na posameznem strelišču so določene z redom na strelišču. Za zagotovitev varnosti pa so njihove dolžnosti naslednje:
– ob prihodu na strelišče so se dolžni seznaniti z redom na strelišču in varnostnimi ukrepi;
– lastniki orožja morajo na zahtevo vodje streljanja pokazati orožne listine in orožje;
– seznaniti se morajo s potekom in izvedbo streljanja;
– ravnati se morajo po navodilih vodje streljanja;
– s svojim ravnanjem zagotoviti varnost na strelišču;
– na zahtevo vodje streljanja je strelec dolžan takoj nehati streljati in izprazniti orožje;
– na zahtevo vodje streljanja se je strelec ali obiskovalec dolžan umakniti iz strelišča.

Vsi člani in obiskovalci društva so dolžni poznati pravilnike in hišni oz. streliščni red. Pravilniki se skozi čas dopolnjujejo in spreminjajo, zato morajo člani in obiskovalci skrbno spremljati in upoštevati napisana pravila. Pravilnik je dostopen na oglasni deski in na spletni strani društva.




IZVAJANJE STRELJANJA NA KLUBSKEM STRELIŠČU DUM DUM

splošna pravila

Pred izvedbo streljanja se morajo strelci javiti vodji streljanja, ki jih seznani s potrebnimi navodili za izvedbo streljanja. Pri izvajanju streljanja se morajo obiskovalci ravnati po navodilih vodje streljanja. Strelci rokujejo z orožjem samo na strelski liniji, na ukaz vodje streljanja. Na drugih mestih rokovanje z orožjem ni dovoljeno.

izvedba streljanja

Strelci pred začetkom streljanja čakajo v čakalnici in gredo samo po ukazu vodje streljanja na strelsko linijo. Orožje pripravijo in preverijo na strelski liniji. Pri streljanju je dovoljeno uporabljati samo brezhibno orožje in strelivo.
Na ukaz vodje streljanja pričnejo s polnjenjem orožja (nabojnika) in čakajo na signal za začetek streljanja. Orožja se med streljanjem ne sme odstraniti s strelne črte, razen z dovoljenjem vodje streljanja, ki predhodno orožje pregleda. Strogo je prepovedano obračanje orožja iz smeri streljanja. Po končanem streljanju morajo strelci orožje izprazniti, kar preveri vodja streljanja. Pred tem ne smejo zapustiti strelske črte.

zastoji in okvare

Če pri streljanju pride do zastoja, ga strelec sam odpravi na varen način ali pokliče vodjo streljanja. Varen način pomeni, da pri odpravljanju zastoja, strelec drži orožje usmerjeno le v liniji streljanja. Če med streljanjem pride do okvare orožja, strelec streljanje prekine in orožje varno odloži s cevjo usmerjeno v smeri streljanja ter o tem z dvigom roke obvesti vodjo streljanja.

uporaba zaščitnih sredstev

Pri streljanju je obvezna uporaba zaščitnih sredstev za vid in sluh. Če se na strelišču strelja na kovinske tarče je uporaba zaščite vida potrebna tudi za vse obiskovalce na strelišču.

čiščenje orožja

 Čiščenje orožja se opravlja v posebni coni, ki jo posebej določi upravljalec strelišča ali vodja streljanja. Rokovanje s strelivom ali napolnjenim nabojnikom pri čiščenju orožja ni dovoljeno.






PRAVILA VARNEGA ROKOVANJA Z OROŽJEM


1.    OROŽJE VEDNO OBRAVNAVAJTE KOT, DA JE NAPOLNJENO

2.    PAZITE KAM JE USMERJENA CEV

3.    NE DRŽITE PRSTA NA SPROŽILCU

4.    OROŽJE NAJ BO ODPRTO

5.    SEZNANITE SE Z DELOVANJEM OROŽJA

6.    VEDNO UPORABITE LE PREVERJENO STRELIVO

7.    PREVERITE KAJ JE CILJ IN KAJ JE ZA NJIM

8.    OROŽJE NI ZDRUŽLJIVO Z PSIHOAKTIVNIMI SNOVMI

9.    ZAŠČITITE OČI IN UŠESA

10.  VEDNO NADZORUJTE SVOJE OROŽJE